bokeh in verz

V Craftalnici imajo izziv "Povej z verzom". Ideja se mi zdi super!! Danes smo vsi tako kul, preveč kul za verze. Bolj nam je blizu ajdmejse in LOL. Ahhh, ta mladina :) Ker se mi ni dalo iskat primernega verza po internetu in ker nimam niti ene slovenske tiskovine tipa verzi ali poezija, sem se odločila, da si kar sama nekaj izmislim. Navdih sem dobila pri Ne-Ji :) sicer pa me je poetično razmišljanje poneslo v čas, ko sem bila študentka in noro zaljubljena v ekstremno lepega fanta. Poleg tega je bilo poletje, na Staro Ljubljano je ravno padala tema in dež je končno ponehal. Ubijala sem čas do začetka nekega potopisnega predavanja, zeblo me je in razmišljala sem o svojim premočenih nogah, ko sem zagledala njegovo popolno postavo, visoke ličnice in tisto moško čeljust ahhhh :) V trenutku je bil svet bistveno lepši in prijaznejši. Kljub temu, da takrat nisem uspela niti vljudno odzdraviti in sem šla mimo njega, kot bi bil kužen. Od tega je že veliko let, vmes sva se oba poročila (drug z drugim hehe), kolena mi pa še vedno nagajajo (ampak ne iz tako zabavnih razlogov). 

Očitno nikakor ne morem brez preizkušanja novih tehnik. Tokrat sem se odločila za bokeh, kar je scrapbooking imitacija fotografskega učinka, ki nastane zaradi neizostritve najbolj svetlih delov fotografije. Preizkusila sem tudi inkjet transfer na peki papir, vendar se preslabo odtisne za tako detajliran motiv. Drugače pa zanimiva tehnika, s katero se vsekakor nameravam še zabavat.